Odnośniki
- Indeks
- Fran Erjavec Huzarji na Polici
- Fran SaleĹĄki FinĹžgar Strici
- Amy Bryant Polly (pdf)
- Harbison Elizabeth Wszystko zostaje w rodzinie
- Anne Ashley Lord Hawkr
- Wakacje z piekśÂ‚a 5 Libba Bray Nigdzie nie jest bezpiecznie
- Defoe Daniel Przypadki Robinsona Kruzoe
- When Mom And Dad Are Away
- Coulter Catherine 01 MśÂ‚oda pani Sherbrooke
- Balzac, HonorĂŠde Novellen
- zanotowane.pl
- doc.pisz.pl
- pdf.pisz.pl
- szostka.htw.pl
mogel komu ustreãi, kakor da bi hotel pokoro delati za
prej0 nje grehe in zapustiti za seboj dober spomin. Ved-
no je bil doma, vedno pri delu; 0 e h Ga0 perju je 0 el malo-
kdaj, ker je pri0 el navadno Ga0 per k njemu.
»Preden odideta vidva,« je dejal nekega veãera Tone
Francetu, »pojdemo 0 e na Primskovo na boÏjo pot in na
grob na0 ega oãeta.«
Bricovim otrokom je bilo to vsem prav; samo Anka je
menila, da bi raj0 i doma ostala, ker ima toliko dela.
»Ne, ti pojde0 tudi,« je dejala mati. »Doma ostaneva
jaz in oãe.«
»No, saj res ni toliko dela,« je pritrdila Anka, ki se je
takoj spomnila, da ni povedala pravega vzroka, zakaj bi
raj0 a ostala doma.
Tako sta se napotila Tone in Mana s svojimi mladimi
romarji skoz hladno meglo, ki je se pokrivala doline in
griãe proti daljnogledni cerkvici na Primskovem. Teta je
nesla nekaj sveã v dar, Anka in Jerica v ko0 aricah, kar se
je bilo napeklo za na pot.
»Hodili bomo poãasi in skupaj, Ga0 per in Rozalka,« je
dejala Mana, ko sta zaãela onadva hitreje stopati. Ime-
271
SVETLOBA IN SENCA
BESeDA
la sta si namreã marsikaj povedati, kar bi drugih ne za-
nimalo.
Z Jerico sta hodila Janez in France, ki sta se kosala,
kdo bi jo bolje zabaval. Jerici bi bilo pa kakor tudi Fran-
cetu 0 e ljub0 e, ãe bi se bil pridruÏil Janez ostali druÏbi.
»Kmalu se bomo loãili, France,« je dejala Jerica. »Ti
pojde0 v Ljubljano, in mi ostanemo tukaj. En teden po-
tem, in ne bo0 se nas veã spominjal.«
»Jaz ne veã spominjal!« je ugovarjal fant. »Noã in dan
bom mislil na vas.«
»Jaz pa, kakor sem prisegel,« je dejal Janez, »na su-
hem in na morju, na tem in na onem svetu.«
»Ampak ti, Jerica,« je dejal France, ko je bil stopil Ja-
nez naprej, »ti me bo0 pozabila, in vendar sva se skupaj
igrala in skupaj rasla.«
»Oh, France, nikoli.«
»Ali res nikoli?«
»âe ti reãem.« Janez je pri0 el nazaj in se zaãel baha-
ti, kako bo Ïvenketal z bridko sabljo in svetlimi ostroga-
mi in kako bo sukal iskrega konjiãka.
Zadaj pa je hodila Anka s Tonetom in Mano in molila
sama zase.
Sonce je priplavalo izza Sv. Kuma, ko so pri0 li na vrh
zelenega stoÏca, ki nosi prijazno cerkvico. V cerkvi je
priporoãala Rozalka v goreãih pro0 njah Materi boÏji
svojo radost in svojo ljubezen; njej je darovala z vdano
272
SVETLOBA IN SENCA
BESeDA
molitvijo Anka svojo Ïalost in svoje teÏave; vsak je do-
bil dovolj povoda pro0 nji in molitvi in zahvali, in vse je
nekako premotila teta Mana, ko je zaãela na glas naprej
moliti.
Ko so bili pomolili na oãetovem grobu, so sedli na tra-
to, in Anka in Jerica sta odprli vsaka svojo ko0 arico. Gle-
dali so na gorenjske sneÏnike, na hribe in ravni, ki se jih
drÏe, in na megleni pas po savski dolini, Janez in Fran-
ce, kakor da bi si hotela vso to krasoto vtisniti v spomin
za dolgo ãasa, in Anka, kakor da bi jemala slovo. Tone se
je spominjal starih ãasov, ko je sedela tudi tak0 na Jeri-
ca ob njegovi strani, in teta je pogledala Ga0 perja in se
zaãudila spet, da je tako podoben. France in Jerica sta
molãala, dasi bi si imela 0 e marsikaj povedati; tako bli-
zu in tako daleã sta se zdela drug drugemu.
Neka slovesna ubranost je spremljala vse proti domu,
ko so se ozirali nazaj, dokler se je 0 e videla cerkvica.
Malo zadovoljen je bil samo France, ker se mu je zdelo,
da ni zadosti govoril; to se je zdelo tudi. Jerici, ki bi mu
nekoliko veã srãnosti ne bila zamerila.
Na predveãer svojega odhoda sta vzela fanta slovo od
domaãih krajev. Drugega jutra je povila Jerica Francetu
kito cvetja, in Janezu ga je bila pripravila RoÏmanova
Reza, ãe bi se bil pri0 el poslovit; za njim ga pa ni hotela
nositi. Sãakala ga je pa Liza in mu ga pripela, ãe0 da bi
bila sramota, ãe bi od0 el tak mladeniã brez cvetja. Tone
273
SVETLOBA IN SENCA
BESeDA
je stisnil vsakemu nekaj denarja v roke, in teta je slo-
vesno izroãila vsakemu blagoslovljeno svetinjico in
molek.
»Janez, Bog s teboj in zdrav, ãe se veã ne vidiva!« je
poljubila Anka ljubega brata.
»Saj jaz 0 e ne mislim umreti,« je osrãeval Janez njo in
sebe, »in na vojno tudi ne grem.«
Na obe hi0 i je legla neprijetna ti0 ina. Materi so silile
solze v oãi, in oãetu se ni ljubilo govoriti. Tone in Mana
sta prihajala ãe0 ãe v vas, ker jima je bilo dolgãas, 0 e veã-
krat Ga0 per s sestro. Govorili so najraj0 i o Janezu in
Francetu in ugibali, kateri in kdaj bo prvi pisal.
âez dober teden sta do0 li hkrati dve pismi. Iz obeh je
0 e zvenelo domotoÏje. France je pisal, kak0 na je Ljublja-
na, kak0 nega mojstra, kak0 ne sopomoãnike ima, kaj iz-
delujejo, in da mu ne dela nobena reã preglavice. Pozd-
ravljal je vse skupaj in 0 e vsakega posebej, strica in teto
in Ga0 perja in Jerico. Janez je bil pisal iz Slovenske Bi-
strice, kak0 ne fante je dobil pri dragoncih, kak0 ne kon-
je jahajo, koliko denarja dobe nekateri od doma in da je
on vãasih zelo Ïejen.
»Siromak!« so tarnale Ïenske.
»Razloãno in naravnost pa pi0 e,« je dejal Bric.
Pri0 el je Ga0 per z Jerico, za njima Rozalka in Mana.
Posvetovali so se, kdaj bi napravili poroko, koga bi va-
bili, kdo bo drug, kdo druÏica; zakaj, da bosta Tone sta-
274
SVETLOBA IN SENCA
BESeDA
rej0 ina in Mana teta, to je bilo gotovo; kje bo popotnja
in ãe bi tudi kakih godcev najeli. Bric bi bil rad imel ne-
kaj godbe, in tudi Ïena in Rozalka nista ugovarjali;
ustavila pa se je teta Mana, ãe0 da je zakon resna stvar
in niã za smeh.
Drugim so tekli dnevi hitro naprej; brez konca in kra-
ja so lezli Anki, ki je komaj ãakala, da bi se Ïe vse dopol-
nilo; s toliko muko, s tolikim premagovanjem in zata-
jevanjem je poslu0 ala te razgovore in posvete, toliko je
trpela na du0 i in na telesu v svojih bojih in stiskah.
275
SVETLOBA IN SENCA
BESeDA
XIV
vatba se je vr0 ila po navodilu tete Mane brez godbe.
SDrug je bil France, ki je do0 el iz Ljubljane, Janez pa
ni dobil dopusta. DruÏici sta bili Anka in Jerica, in tako
ljubka je bila Anka v zelenem vencu, da se je RoÏmanov
Pepe zelo navdu0 il zanjo in zelo razjezil sestro Rezo s
trditvijo, da ni 0 e videl lep0 ega dekleta. France pa si spet
ni upal tako govoriti z Jerico, kakor bi bil on rad in ona
tudi. Loãila sta se oba nezadovoljna.
RoÏmanov Pepe pa je res zaãel hoditi za Anko, in
ãudno, dekle se ga ni niã prestra0 ilo, ko se ji je pribliÏal.
Brez najmanj0 ega srãnega boja ga je zavrnila. Seveda ji
Pepe, ki je poznal take 0 ale, ni verjel in podvojil je svo-
je dvorjansko prizadevanje. Ljudje so zaãeli Ïe govoriti,
in Tetrev, ki je slutil ugodno priliko, da se RoÏmanovim
znova prikupi, je opozoril na preteão nevarnost Pepeto-
ve star0 e, ki so bili odloãno proti zvezi; zakaj vedela sta,
da bo potreboval Pepe denarja in spet denarja. Na Pe-
petovem domu se je vnel prepir. RoÏmanka je Tetreva
276
SVETLOBA IN SENCA
BESeDA
za njegovo uslugo pogostila, Pepe pa ga je oklofutal, bo-
leãine, ki jih je moral spet RoÏman plaãati. Take sitnosti
je napravljal zaljubljeni fant ubogim domaãim. [ Pobierz caÅ‚ość w formacie PDF ]