Odnośniki
|
[ Pobierz caÅ‚ość w formacie PDF ] Ne ãuti mrzlega vetra, ki mu brije v obraz, ker po Ïilah se mu pretaka nekaj kakor Ïivi ogenj in v glavi mu vre in kipi. Izbuljene oãi mu nepremiãno strme proti pokopa- li0 ãu in njegovo uho nocoj ne ãuje drugega, nego kladi- va udarce. 67 HUZARJI NA POLICI BESeDA Zdaj udari kladivo trikrat pred polnoãjo. Mi0 ko se vzdigne s klade in poslu0 a s privzdignjeno glavo v noã- ni zrak. Vse je mirno in tiho. Obrne se proti cerkvi, na vse strani se pla0 no ozira, odpre tiho vrata in pride do mrtvaãnice. Tu je leÏala Dorica in pri njej je brlela sve- tilãica. Mi0 ka je izpreletel mraz. âez grobe dalje hiti pro- ti gornjemu koncu mimo velikega kriÏa, 0 e nekoliko ko- rakov in pred njim zija nov grob. Blizu groba poãene na velik plo0 nat kamen in priãa- kuje trenutka, kdaj se vzdigne kladivo. Kraj groba je bila nametana prst in semtertja so iz nje gledale oprhle ãlo- ve0 ke kosti. Mi0 ku je bilo tesno pri srcu, lobanja v prsti ga je tako ãudno gledala iz votlih oãi, a iz groba se mu zdi, da se ãuje tiho jeãanje. Ta ãetrt ure mu je bila vsa veãnost. Zdajci za0 kriplje nekaj blizu mrtvaãnice, kakor bi se bila odprla vrata. Mi0 ku se pri tem glasu skrãi srce, z Ïareãimi oãmi strmi tja, odkoder je pri0 el glas. Strah in groza! Kaj je to? Je li sleparija ali resnica? Od mrt- va0 nice semkaj se mu bliÏa bela podoba, naravnost pro- ti njemu gre, zdaj je 0 e kakih deset korakov od njega. Mi0 ko skoãi pokonci in plane ãez bliÏnje grobove proti zidu. Pri tej priãi podoba zamolklo zastoãe ter se zgru- di na zemljo. Kakor blisk 0 ine Mi0 ko ãez nizki zid in beÏi proti domu. Iz zvonika so se pa razlegali poãasni udar- ci dvanajste ure. 68 HUZARJI NA POLICI BESeDA Deseto poglavje a vseh svetnikov dan popoldne je sedela MoÏino- Nva gospa s svojima hãerama v veliki grajski izbi in proti veãeru se jim je pridruÏil tudi Moko0 inyi. Ali raz- govor je bil danes nekako mlaãen in prisiljen; vrtel se je le o navadnih reãeh. Berta je bila nenavadno resna, se- dela je pri klavirju in je gledala v note, katere so leÏale pred njo, ali igrala ni, Julija je pa na videz prav pazno brala v neki knjigi. Pri fari je zvonilo Dorici in skozi na pol odprto okno je veter dona0 al v sobo Ïalostne glasove cerkvenih zvonov. Ritmajster naprosi Berto, da bi kaj igrala. Res je zaãela nekaj igrati, ali kmalu se je izgubila v svoje fantazije; ka- kor v sanjah je vedno poãasneje prebirala tipalnice in naposled so ji zastale roke popolnoma. Zdaj stopi v izbo MoÏina z nekim ãasopisom v roki. »Ravnokar berem v ãasopisu nekakovo Ïalostno dogod- bo, ki se mi zdi, da je v zvezi z Ïalostno usodo rajnke Dorice.« Îenske planejo kviku. »Prosim kratkega potrpljenja!« seÏe ritmajster Ïen- skam v besedo. »Gospod MoÏina! Vãeraj Ïe ste mi ob- 69 HUZARJI NA POLICI BESeDA ljubili povest o ubogi Dorici; ãe vam ni nev0 eãno, pro- sil bi, da mi jo poveste zdaj-le, predno ãitate Ïalostno novico.« »Iz srca rad povem, kolikor mi je znano.« »Mi vsi dobro poznamo Dorico, ker rasla je tu med nami in do desetega leta je bila veã pri nas, nego doma. Jedva uro odtod je grad, Buãnik imenovan. Ravno teãe zdaj osemnajsto leto, kar je pri0 el ta grad po smrti prej0 njega posestnika v druge roke. Ko je bil potlaãen la0 ki upor, je pri0 el neki Talijan, Amadeo Bentivoglio po imenu, semkaj v na0 e kraje in si je kupil ta grad. Benti- voglio je bil Ïe postaren, pri0 el je prav sam, le pol leta staro hãerko Dorico je pripeljal s seboj in star sluÏabnik ga je izpremljal. Bentivoglio je bil neznansko resen moÏ, govoril je kaj malo, le malokrat je bil pri nas, navadno se je drÏal svojega doma, sicer je bil pa prav ljubezniv so- sed. Kmalu zatem se je porodila na0 a Berta in ko je odras- la, tedaj so se naju otroci bolje sprijaznili. Ali je bila Ber- ta v Buãniku, ali pa je pri0 la Dorica k nam na Polico in ostajala je vãasih po ves mesec. Tudi Bentivoglio je zdaj bolj pogostoma zahajal k nam, ali deset let pozneje smo ravno toliko vedeli o njegovem prej0 njem Ïivljenju, ka- kor prvi dan to je: prav niãesar. Sploh je bil kratkih besedi, posebno o sebi ni govoril in za nas je bilo teÏko ga izpra0 evati. Njegovo edino veselje na svetu je bila 70 HUZARJI NA POLICI BESeDA njegova hãi Dorica; posebno ko je malo bolj odrasla, pu- stil je ni izpred oãi. Zadnja leta nas je tudi ona raje obi- skovala, pri0 la je le za kak dan, navadno je bila zadnji ãas le na0 a Berta na Buãniku. Dorica je pa v tem raz- cvetela v najlep0 o deklico. Lansko pomlad pride nekega dne na Buãnik mlad, lep Talijan. Bil sem ravno tisti dan ondi in Bentivoglio mi ga predstavi kakor sina svojega prijatelja z imenom Ceza- re Angelini. K nam ga ni privedel nikdar, vedno sta bila doma. Nekega dne tako so pozneje pravili posli sta se Ïivo prepirala; zakaj, tega nihãe ni zvedel. Drugo ju- tro mladega Talijana ni bilo veã in v ravno tisti noãi je tudi izginila Dorica iz oãetovega doma. Ves prepal pride drugo jutro Bentivoglio povpra0 evat po svoji hãer- ki, ali nas je nihãe Ïe davno videl ni. Vidim ga 0 e zdaj pred seboj, kako se je tresel starec kakor 0 iba na vodi, zveni mi 0 e zdaj v u0 esih glas, kako je zajeãal nesreãnik. Izku0 ali smo ga tolaÏiti ali kako hoãe0 utolaÏiti oãe- ta, kateri je izgubil edino ljubljeno svoje dete? ·e isti dan se je odpeljal Bentivoglio in ni o njem ni o njegovi hãe- ri nismo veã sli0 ali. Pol leta zatem dobim od Bentivoglia nenadoma na- slednje pismo: [ Pobierz caÅ‚ość w formacie PDF ] |
|||
Sitedesign by AltusUmbrae. |