Indeks
 
Konkwista
 
GD0600 TE
 
English I
 
sartrenause

Odnośniki

[ Pobierz całość w formacie PDF ]

Ne ãuti mrzlega vetra, ki mu brije v obraz, ker po Ïilah
se mu pretaka nekaj kakor Ïivi ogenj in v glavi mu vre in
kipi. Izbuljene oãi mu nepremiãno strme proti pokopa-
li0 ãu in njegovo uho nocoj ne ãuje drugega, nego kladi-
va udarce.
67
HUZARJI NA POLICI
BESeDA
Zdaj udari kladivo trikrat pred polnoãjo. Mi0 ko se
vzdigne s klade in poslu0 a s privzdignjeno glavo v noã-
ni zrak. Vse je mirno in tiho. Obrne se proti cerkvi, na
vse strani se pla0 no ozira, odpre tiho vrata in pride do
mrtvaãnice. Tu je leÏala Dorica in pri njej je brlela sve-
tilãica. Mi0 ka je izpreletel mraz. âez grobe dalje hiti pro-
ti gornjemu koncu mimo velikega kriÏa, 0 e nekoliko ko-
rakov  in pred njim zija nov grob.
Blizu groba poãene na velik plo0 nat kamen in priãa-
kuje trenutka, kdaj se vzdigne kladivo. Kraj groba je bila
nametana prst in semtertja so iz nje gledale oprhle ãlo-
ve0 ke kosti. Mi0 ku je bilo tesno pri srcu, lobanja v prsti
ga je tako ãudno gledala iz votlih oãi, a iz groba se mu
zdi, da se ãuje tiho jeãanje. Ta ãetrt ure mu je bila vsa
veãnost. Zdajci za0 kriplje nekaj blizu mrtvaãnice, kakor
bi se bila odprla vrata. Mi0 ku se pri tem glasu skrãi srce,
z Ïareãimi oãmi strmi tja, odkoder je pri0 el glas.  Strah
in groza! Kaj je to? Je li sleparija ali resnica? Od mrt-
va0 nice semkaj se mu bliÏa bela podoba, naravnost pro-
ti njemu gre, zdaj je 0 e kakih deset korakov od njega.
Mi0 ko skoãi pokonci in plane ãez bliÏnje grobove proti
zidu. Pri tej priãi podoba zamolklo zastoãe ter se zgru-
di na zemljo. Kakor blisk 0 ine Mi0 ko ãez nizki zid in beÏi
proti domu. Iz zvonika so se pa razlegali poãasni udar-
ci dvanajste ure.
68
HUZARJI NA POLICI
BESeDA
Deseto poglavje
a vseh svetnikov dan popoldne je sedela MoÏino-
Nva gospa s svojima hãerama v veliki grajski izbi in
proti veãeru se jim je pridruÏil tudi Moko0 inyi. Ali raz-
govor je bil danes nekako mlaãen in prisiljen; vrtel se je
le o navadnih reãeh. Berta je bila nenavadno resna, se-
dela je pri klavirju in je gledala v note, katere so leÏale
pred njo, ali igrala ni, Julija je pa na videz prav pazno
brala v neki knjigi. Pri fari je zvonilo Dorici in skozi na
pol odprto okno je veter dona0 al v sobo Ïalostne glasove
cerkvenih zvonov.
Ritmajster naprosi Berto, da bi kaj igrala. Res je zaãela
nekaj igrati, ali kmalu se je izgubila v svoje fantazije; ka-
kor v sanjah je vedno poãasneje prebirala tipalnice in
naposled so ji zastale roke popolnoma.
Zdaj stopi v izbo MoÏina z nekim ãasopisom v roki.
»Ravnokar berem v ãasopisu nekakovo Ïalostno dogod-
bo, ki se mi zdi, da je v zvezi z Ïalostno usodo rajnke
Dorice.«
Îenske planejo kviku.
»Prosim kratkega potrpljenja!« seÏe ritmajster Ïen-
skam v besedo. »Gospod MoÏina! Vãeraj Ïe ste mi ob-
69
HUZARJI NA POLICI
BESeDA
ljubili povest o ubogi Dorici; ãe vam ni nev0 eãno, pro-
sil bi, da mi jo poveste zdaj-le, predno ãitate Ïalostno
novico.«
»Iz srca rad povem, kolikor mi je znano.«
»Mi vsi dobro poznamo Dorico, ker rasla je tu med
nami in do desetega leta je bila veã pri nas, nego doma.
Jedva uro odtod je grad, Buãnik imenovan. Ravno teãe
zdaj osemnajsto leto, kar je pri0 el ta grad po smrti
prej0 njega posestnika v druge roke. Ko je bil potlaãen
la0 ki upor, je pri0 el neki Talijan, Amadeo Bentivoglio po
imenu, semkaj v na0 e kraje in si je kupil ta grad. Benti-
voglio je bil Ïe postaren, pri0 el je prav sam, le pol leta
staro hãerko Dorico je pripeljal s seboj in star sluÏabnik
ga je izpremljal. Bentivoglio je bil neznansko resen moÏ,
govoril je kaj malo, le malokrat je bil pri nas, navadno se
je drÏal svojega doma, sicer je bil pa prav ljubezniv so-
sed.
Kmalu zatem se je porodila na0 a Berta in ko je odras-
la, tedaj so se naju otroci bolje sprijaznili. Ali je bila Ber-
ta v Buãniku, ali pa je pri0 la Dorica k nam na Polico in
ostajala je vãasih po ves mesec. Tudi Bentivoglio je zdaj
bolj pogostoma zahajal k nam, ali deset let pozneje smo
ravno toliko vedeli o njegovem prej0 njem Ïivljenju, ka-
kor prvi dan  to je: prav niãesar. Sploh je bil kratkih
besedi, posebno o sebi ni govoril in za nas je bilo teÏko
ga izpra0 evati. Njegovo edino veselje na svetu je bila
70
HUZARJI NA POLICI
BESeDA
njegova hãi Dorica; posebno ko je malo bolj odrasla, pu-
stil je ni izpred oãi. Zadnja leta nas je tudi ona raje obi-
skovala, pri0 la je le za kak dan, navadno je bila zadnji
ãas le na0 a Berta na Buãniku. Dorica je pa v tem raz-
cvetela v najlep0 o deklico.
Lansko pomlad pride nekega dne na Buãnik mlad, lep
Talijan. Bil sem ravno tisti dan ondi in Bentivoglio mi ga
predstavi kakor sina svojega prijatelja z imenom Ceza-
re Angelini. K nam ga ni privedel nikdar, vedno sta bila
doma. Nekega dne  tako so pozneje pravili posli  sta
se Ïivo prepirala; zakaj, tega nihãe ni zvedel. Drugo ju-
tro mladega Talijana ni bilo veã  in v ravno tisti noãi
je tudi izginila Dorica iz oãetovega doma. Ves prepal
pride drugo jutro Bentivoglio povpra0 evat po svoji hãer-
ki, ali nas je nihãe Ïe davno videl ni. Vidim ga 0 e zdaj
pred seboj, kako se je tresel starec kakor 0 iba na vodi,
zveni mi 0 e zdaj v u0 esih glas, kako je zajeãal nesreãnik.
Izku0 ali smo ga tolaÏiti  ali kako hoãe0 utolaÏiti oãe-
ta, kateri je izgubil edino ljubljeno svoje dete? ·e isti dan
se je odpeljal Bentivoglio in ni o njem ni o njegovi hãe-
ri nismo veã sli0 ali.
Pol leta zatem dobim od Bentivoglia nenadoma na-
slednje pismo: [ Pobierz całość w formacie PDF ]
  • zanotowane.pl
  • doc.pisz.pl
  • pdf.pisz.pl
  • brzydula.pev.pl
    		•
    Sitedesign by AltusUmbrae.