Indeks
 
Konkwista
 
GD0600 TE
 
English I
 
sartrenause

Odnośniki

[ Pobierz całość w formacie PDF ]

samo drugo vsebino.«
»Samo kdaj bo to!«
»Zna se zgoditi, da bo ãlovek pripeljal svet do roba
popolnega uniãenja, do nekak0 nega novega vesoljnega
potopa ali potresa, po katerem bodo preostali ljudje
zaãeli znova. Jaz pa vendar upam, da bodo preizku0 nje
naredile ãloveka zmeraj bolj modrega, to je manj ome-
jenega.«
241
VILA OB JEZERU
BESeDA
Ona je molãala in bila v svoji odsotnosti loãena od
njega. Pomislil je, da sta pozabila nase, na zaton in na
odhod. In imel je obãutek, da sta brodolomca na otoku
sredi neskonãnega morja in da on veruje, da bo priplul
mimo parnik, in da tudi ona veruje. Hkrati pa tudi oba-
dva dvomita.
»Kako sva se razgovorila,« je rekel, da bi razvedril
ozraãje.
A Luciana se ni premaknila. Videti je bilo, kakor da
nemo opazuje, kako zaton poãasi odna0 a svetlobo, a on
je vedel, da ne vidi zatona, kakor ni snoãi videla meseãi-
ne, ko je prav tako kakor zdaj leÏala vznak na zidku.
»Ti verjame0 , da se bo ãlovek prebudil,« je ãez ãas re-
kla poãasi, kakor da bi se bala izgubiti nit svojega ugo-
vora. »A kaj misli0 , da imajo delavci v tistih drÏavah, kjer
ni veã kapitalistov, ãas, da se prebujajo, ko pa morajo
delati in delati in ne morejo niti stavkati, kaj 0 ele, da bi
se uprli?«
Potem se je nenadoma obrnila.
»Kdo mi zagotovi, da ne bo jutri sredi tega ustvarja-
nja in gradnje naenkrat pri0 el nekdo in dokazal, da so
bili po0 teni ljudje v zaporu, vsi drugi pa naivne lutke,
kakor si mi dokazal ti predvãeraj0 njim in snoãi? Kaj niso
pri nas dvajset let tako delali za prihodnost, verovali v
nekoga, ubogali iz strahu  in je bilo vse zgre0 eno?«
242
VILA OB JEZERU
BESeDA
Samogibno se je nasmehnil. Obãutek je imel, kakor
da se je vse to njuno razpravljanje razvilo samo zavoljo
tega njenega zadnjega stavka. Bilo je, kakor da je Lucia-
na ta dva dneva razmi0 ljala samo o tem, zavest oskru-
njene otro0 ke ljubezni pa je nepriãakovano poglobila
njene misli, jih pravzaprav v resnici 0 ele rodila. Kakor da
je ãez noã dozorela, je pomislil.
Spet je opazil jezero pred sabo in zdelo se mu je, da se
je svet premaknil. Tako se premakneta ãloveku svet in
ozraãje, ko prviã zasluti dolgo priãakovani odziv v ljub-
ljenem bitju.
»Manj bo ãlovek omejen in bolj bo vedel, kdaj je nek-
do vreden njegovega zaupanja,« je vedro rekel.
»Hoãe0 reãi, da sem bila jaz do zdaj omejena? O, saj
sem bila res. Do snoãi! Ne, ne, saj sem 0 e, prav gotovo
sem 0 e. A danes ponoãi je nekaj umrlo.«
Tedaj se je uprla na roke in pokleknila na prod, tako
da so ji kamni glasno zdrknili z naroãja.
»Umrlo?« je vpra0 al.
»Pustiva to,« je zaprosila in se oprijela njegovih nog.
Kakor da jo je pre0 inil nenaden strah ob preblisku hu-
dega spomina. A hitro se je spet nasmehnila in se pored-
no namuznila.
ȉe bi bil ti komandant, bi ti seveda zaupala in 0 la v
boj za svobodo in pravico,« je rekla. PoÏugala je s kazal-
cem: »A samo do zmage. Po zmagi ne bi smela delati veã
243
VILA OB JEZERU
BESeDA
kot zdaj. Veã plaãe, to ja, in dosti prostega ãasa za ljube-
zen, za . . . naju.«
Hudomu0 no ga je pogledala od spodaj navzgor.
»Seveda, ãe bi me hotel,« je rekla in vdano skomignila
z rameni.
»Ve0 , da bi te!«
Vrgla je lasé nazaj.
»âe mi dovoli0 , ti bom sedla v naroãje,« je kar na le-
pem rekla, in ker se je smejal, je sedla na njegova steg-
na in se ga oprijela okoli vratu.
»Sem teÏka?« In mu je z lasmi pokrivala obraz. »Bo0
rekel, da sem otroãja in neumna, kaj?«
»In ãe bom rekel?«
»Hm,« je spet zganila ramena. »Dolgo me ne bo
sram, tako in tako bo0 ãez eno uro sedèl v avtobusu.« A
potem so se ji oãi zresnile in obrnila je glavo in jo skri-
la za njegovim tilnikom.
Zmeraj tista vabljiva zdruÏitev igrivosti in razuma,
0 ale in poglobljene resnosti, je pomislil. Prej bister so-
govornik, zdaj otrok, ki skriva obraz za tvojim hrbtom.
In najbrÏ njene oãi niso veã resne, kajti zdi se, da se na
tihem hahlja, njeno telo pa postaja poãasi teÏje in teÏje.
Imel je dlani uprte v prod; rad bi jih vzdignil, da bi jo
objel, jo priÏel k sebi in se osvobodil, a bil je ujetnik igri-
vo neizprosnega telesa, ki ga je nalahko potiskalo vznak.
244
VILA OB JEZERU
BESeDA
»Ej, ti,« je smejé rekel, a ona je molãala in se komaj
sli0 no hahljala.
Potem je ãutil vso teÏo njenega proÏnega telesa na
svojih rokah, ki so se upirale v prodne kamne. Tedaj je
poãasi, po tihotapsko sku0 al izmuzniti desnico, da bi jo
z njo objel okoli pasu. A Luciana je tedaj ãutila, da se on
opira samo na eno roko, in tisti trenutek ga je podrla na
prod. Ti0 ãala ga je k tlom in se pridu0 eno smehljala, nje-
ni lasje pa so mu pokrivali obraz in mu boÏali ustnice,
medtem ko se je izmikal in sku0 al ukleniti njena rame-
na. Iskal je, da bi se osvobodil, ker je tako zahtevala igra,
a hkrati je sprejemal njeno telo, ki se je sukalo kakor
jegulja. âutil je njene prsi, ki so bile pod obleko dve beli
pomaranãi brez olupka in sta se proÏno vdajali in spet
izmuznili; in bilo je, kakor da se ga njeno gladko telo
dotika in ga pomlaja, centimeter za centimetrom; in po-
ãasi je postajal tudi on mlad kakor ona na samotnem
bregu v divjem 0 krlatu zatona, ki je vnemal gorovje Bal-
da.
Nazadnje se je odsuknil, in tedaj je ona zdrknila na
prod. A ni mogel prav ukleniti njenih rok, ker ga je nje-
no koleno odrivalo, njene dlani pa so postrgale zdaj po
tem, zdaj po onem licu kakor gosta krtaãa.
Potem je vendar sédel ob nji in drÏal njena zapestja v
svojih pesteh.
»Vso si me usopel,« je rekla in globoko dihala.
245
VILA OB JEZERU
BESeDA
»Kdo je zaãel?« je smejé vpra0 al.
»Ti!« je vzkliknila in sku0 ala odtegniti svoji zapestji; a
njegove roke so jo mirno drÏale. Sedel je zraven njene-
ga pasu, hrbet pa sta mu zaslanjali njeni skrãeni koleni.
Lasje so ji pokrivali oãi, ki so bile kakor odbleski rib sre-
di gostih alg. Smehljal se je in tudi Luciana je bila samo
ponarejeno huda. A v oãeh, ki so gledale skozi mreÏo
kostanjevih las, je opazil tudi ostrino. Se jezi, ker neãe-
sa ni razumel? Ali mu oãita odhod?
Takrat se je Luciana zavedela, da on i0 ãe v njenih
oãeh, da bi rad bral v nji, ki je pod njim z razpetimi ro-
kami kakor odprta knjiga. In njena zapestja so se s sun-
kom uprla.
»Grobijan,« je rekla z igrano otro0 ko jezo, a docela ni
mogla skriti nasme0 ka, in on ji ga je odpoljubil z ustnic,
ki so bile polne in razklenjene. Ona pa je neprizadeto
odpihnila lase z njih in tako poredno odpihnila z njih
tudi beÏen poljub; tedaj je on sklonil glavo na njene prsi.
Kakor da je preobteÏen z nepriãakovano pomladjo, in
hkrati kakor v priznanje prednosti njenemu dekli0 kemu
telesu; obenem pa kakor v priznanje sreãne mo0 ke od-
visnosti. In za trenutek so bile njene prsi potrpeÏljivo
mehke in krotke, materinsko zrele in krotke. Potem pa
so se njene roke vznemirile.
»Oj, ti,« je poredno rekla in 0 kilila z enim oãesom
skozi lase. »Pod mojim hrbtom so debeli kamni!«
246
VILA OB JEZERU
BESeDA
Tedaj je izpustil njeno zapestje in poãasi vtaknil roko
pod njen pas, tako da so kamni zaroÏljali. Lucianino telo
je postalo mehko v krotkem priãakovanju. Naenkrat pa
se je zasuknilo kakor okoli svoje osi, in ona se je zako-
talila po produ.
Potem je vstala in zbeÏala. Potem se je ustavila in
sklonila po0 ev glavo.
»âiv-ãiv,« je norãavo rekla, vrgla najprej en ãevelj v
zrak, potem si je odpela in vrgla v zrak 0 e drugega, po-
tem je stekla v vodo.
247
VILA OB JEZERU
BESeDA
VI.
eÏal je vznak in si podpiral glavo z dlanmi, medtem
Lko je Luciana brozgala po plitvini in se sklanjala nad
vodo, da so ji lasje zastirali obraz. Pomislil je, da bi skoãil
za njo in jo lovil, a oklepala ga je dragocena trudnost in
hkrati nemirna slast, ki je teÏila ude, se gostila in obe-
nem razmnoÏevala. Bila sta Ïena in moÏ ob robu vode, [ Pobierz caÅ‚ość w formacie PDF ]
  • zanotowane.pl
  • doc.pisz.pl
  • pdf.pisz.pl
  • brzydula.pev.pl
    		•
    Sitedesign by AltusUmbrae.