Odnośniki
- Indeks
- H Beam Piper Uller Uprising
- Graham_Eleanor_ _Opowiesc_o_Dickensie
- Ledenda Drizzta 07 Dziedzictwo
- 0032. Monroe Lucy Grecki magnat
- Annee Pfau [The Blood Curse 01] Redemption (pdf)
- Cartland Barbara Ucieczka do raju
- Bellow_Saul_ _Stan_zawieszenia
- Edmond Paris The Secret History of Jesuits (1975) (pdf)
- Steven Burst Yendi II
- 09 Zbigniew Nienacki Pan Samochodzik i Zagadki Fromborka
- zanotowane.pl
- doc.pisz.pl
- pdf.pisz.pl
- anapro.xlx.pl
bavnih zgodb in vite0 kih prigod; obrazi surovo izklesa-
ni, s 0 irokimi, plo0 ãatimi lici in debelimi ustnicami. Pri-
ãakovala sta vsak hip, da jima pride naproti visok ãlovek
v starodavni opravi, s 0 irokim, operjenim klobukom, z
rokavicami od rumenega usnja na rokah in silnim me-
ãem ob strani & âasih sta stopila v kapelo, ãisto zane-
marjeno in zapu0 ãeno. Dvajset let Ïe ni bilo duhovnika
vanjo. Kljuãavnica na tabernaklju je zarjavela, da ga ni
bilo mogoãe veã odpreti; na oltarju in na svetih slikah je
leÏala debela plast prahú; pred dvajsetimi leti ga je bil
zadnjikrat obrisal cerkovnik farne cerkve sv. Otmarja.
Kipi so bili kakor zaviti v rjuhe; prepredli so jih pajki od
vrha do tal. Na slikah so se komaj 0 e razloãevali obrazi;
v vlaÏni temi so oãrnele in deloma splesnele & Mileni se
je stisnilo srce, kadar je pri0 la v kapelo, in hodila je po
prstih. Zdelo se ji je, da vse okoli nje samo dremlje s pol-
207
KNJIGA ZA LAHKOMISELNE LJUDI
BESeDA
odprtimi oãmí in da se vzbudi in bolestno zavzdihne, ãe
zaãuje v bliÏini glasen korak.
Pod kapelo je bila grajska grobnica; ãe je hotel kdo
vanjo, je moral priÏgati sveão; a v zaduhlem zraku je
sveãa skoro pojemala in njena slaba svetloba je postala
mrtva0 ko bleda. Pri0 lo se je dol po deseterih stopnjah od
sivega kamna, v grobnico pa so vodila nizka Ïelezna
vrata, ki so hripavo zahre0 ãala, kadar jih je kdo odprl.
Ob stenah so leÏale velike rakve; v ozadju so bile po-
loÏene po troje druga vrh druge in Mileni so se zasmi-
lili oni, ki so spali v naj spodnjih. Tu pa tam so se poz-
nali napisi, vrezani v kamenito steno; ali brati jih je bilo
teÏko, ker jih je bila veãna vlaga zabrisala. Nad okorno
izdolbenim srcem je bilo zapisano z velikimi ãrkami, da
je umrl vitez Jurij Strmogorski s Strme gore vsled ne-
usli0 ane ljubezni; kje je bila njegova krsta, tega Milan in
Milena nista vedela. A nad srcem in nadpisom so se po-
znali sledovi brkastega obraza s ko0 atimi obrvmi in 0 iro-
kim nosom. Umetnik ga je ostavil nedovr0 enega, ker ga
je bil takratni gra0 ãak brÏkone iz kakr0 negakoli vzroka
sredi dela zapodil z grada. Milan in Milena sta stala pred
nedovr0 enim nosom ter mislila na nesreãnega viteza
Jurija &
Okoli in okoli grada se je razprostiral starodaven
gozd s silnimi debli in do neba segajoãim vejevjem. ·u-
melo in vzdihovalo je tod ves dan; ves dan je sanjal
208
KNJIGA ZA LAHKOMISELNE LJUDI
BESeDA
polumrak pod temi mogoãnimi kupolami. Samo do ve-
like ceste je vodila pe0 ãena pot, drugaãe ni bilo steze
nikjer; vse je bilo poraslo z gostim grmovjem, a na tleh
je gnilo listje, da se je udirala noga do gleÏnjev & âasih
sta se izgubila v samoto teh neizmernih senc, a pustinja
je bila tolika, da sto korakov od grada nista vedela ne
kod ne kam. Vejevje je zakrivalo nebo in obzorje na vseh
straneh in ravnati sta se mogla samo po sledovih svojih
stopinj. Komaj je odzvonilo poludne, Ïe je prihajala noã
tu sem in ogla0 ali so se izza grmovja skrivnostni veãer-
ni glasovi &
Opazila pa sta bila v vsem tem ãasu nekaj, kar ju je
priãelo polagoma vznemirjati & Pri0 la sta na samoten
prostor in Milan je objel Mileno in ona se ga je ovila z
rokama in z vsem telesom. Naj se je to zgodilo kjerkoli,
za njima je za0 umelo in gledal je nanja gra0 ãak z nagu-
banim ãelom in kislim obrazom. Nató je skljuãil hrbet
ter izginil, predno sta se osvestila. Mileno je zalila rdeãi-
ca do vratú, a Milan je mr0 il obrvi ter se grizel v ustni-
ce. Prihajal je za njima v kapelo in v grobnico, hodil je za
njima po hodnikih in po gozdu. âasih je smrãal pijan na
tleh zavit v preproge, kadar sta tiho ostavila grad, a tre-
notek pozneje sta ugledala deset korakov za seboj nje-
gove dolgoãasne brke & Pil je neprenehoma; od zore do
pozne noãí je hodil David v klet in iz kleti in tlà so bila
209
KNJIGA ZA LAHKOMISELNE LJUDI
BESeDA
vsa pokrita s steklenicami, da se vrata niso dala na steÏaj
odpreti &
Nekoã je napravil po veãerji jako resen obraz, a nató
je spregovoril téle besede:
»Najsvetej0 a stvar na svetu je gostoljubnost. Kogar
povabim, da pije moje vino v moji hi0 i, je moj gospodar.
Toda kakor je streha nad tabo in mano, takó so boÏje
zapovedi nad ãlove0 kimi.«
Milan in Milena sta postala jako radovedna.
»Vama samima je gotovo zeló teÏko, da Ïivita takó
divje in nedostojno Ïivljenje. Kakor se ãuti nesreãnim
vsak pravi kristjan, ãe ni izpolnil svojih dolÏnosti, takó
sem prepriãan, da se ãutita nesreãnima tudi vidva; ali
mesena strast je zamorila v vajinih srcih to blago ãust-
vo. Zató se smatram poklicanim, kot vajin varuh nam-
reã in za0 ãitnik, da vaju opomnim na cerkvene predpi-
se ter da vaju obenem ãuvam nadaljnjih prestopkov in
grehov & Odkazal sem vama bil skupno spalnico; toda
po dalj0 em premisleku sem sprevidel svojo veliko napa-
ko, vsled katere se mi bo nekdaj odgovarjati pred sod-
nim stolom. Ako si zaÏelita skupne molitve in poboÏnih
pomenkov, tedaj vama je na razpolago kapela in grob-
nica; spalnici pa sem vama dal pripraviti kolikor mogoãe
oddaljeni drugo od druge, eno v severnem, drugo v
juÏnem traktu.«
210
KNJIGA ZA LAHKOMISELNE LJUDI
BESeDA
Milena je pove0 ala oãí; a ko je bil gra0 ãak dovr0 il, se
ji je zazdel hipoma ves grad z okolico vred zeló pust in
dolgoãasen. Milan je hotel nekaj odgovoriti, toda pre-
mislil se je, 0 e predno je zinil besedo. Pogledal je gra-
0 ãaku v obraz, a ta obraz je bil ãisto resen in miren &
Zgodaj na veãer se je napravil Milan v svojo spalnico.
Z visokega okna dol je videl sam neizmerni temni gozd;
vrhovi so se nalahko pripogibali, ko da bi krilila preko
njih nevidna roka. Nebó je bilo 0 e ãisto temno; niti
zvezd 0 e ni bilo, niti mesca ne. Milanu je bilo grenko pri
srcu; spalnica se mu je zdela samotna in stra0 na, s svo-
jimi visokimi, ãrnimi stenami, z obokanim stropom, s
silno posteljo v kotu, podobno mrtva0 kemu odru. Priha-
jale so mu razliãne neprijetne misli in vdajal se jim je z
nekako slastjo.
Mraz mu je bilo od osamljenosti in dolgega ãasa. Ko
si je slaãil suknjo, si je priãel oãitati, da se je vdal brez
ugovora taki neumni zapovedi. Vrgel je suknjo na stol
ter sedel, da bi si sezul ãevlje. Toda ko se je ozrl na pos-
teljo, ga je minilo veselje do spanja. Stopil je zopet k
oknu. Na vzhodu so se prikazovali prvi bledi trakovi
meseãine; razlivalo se je kot mleko vedno 0 irje in vi0 je;
na jugu pa se je lesketala veãernica v zlatem svitu. Ko-
likor bolj se je jasnilo nebó, tem ãrnej0 e so bile gozdne
sence; skoro se ni veã razloãevalo posameznih vrhov,
211
KNJIGA ZA LAHKOMISELNE LJUDI
BESeDA
vse je bilo temno in brez obrisov, kot da se razteza mor-
je tjà do obzorja &
Hipoma se je zdrznil; dvignil je glavo ter poslu0 al.
Ob0 el ga je poseben nemir, ãetudi se niã ni bilo zgenilo
v bliÏini. Ti0 ina je bila tolika, da bi sli0 al, ãe bi bila pad-
la v gozdu trhla veja na tlà & Od nerazumljive bojazni
so se mu tresla kolena; ogrnil je suknjo ter stopil na hod-
nik. Luãi ni bilo nikjer nobene. Kadar se ni spominjal
poti, se je oprijemal z rokama zidú; ãasih se je spotaknil
in odmevalo je zamolklo od visokih obokov &
Îe na ovinku je ugledal svetlobo na koncu hodnika in
nató je zaãul polglasne, toda hlastne in razburjene be-
sede. Ob vratih je stal gra0 ãak v sami srajci, da so se mu
videla suha meãa, porasla z dolgimi kocinami. Njegov
obraz je bil nekoliko bled, a oãí so mu bile rdeãe in iz-
buljene. Ravno je prijel za kljuko ter se uprl s kolenom
in komolcem ob vrata, ki so se poãasi odpirala; zdelo se
je, da jih je nekdo ti0 ãal od znotraj. Milan je za hip one-
mel od zaãudenja.
»O ti kujon & take so tvoje zapovedi!«
Vrag vedi, kakó se je zgodilo; toda 0 e predno je utih-
nil odmev njegovega glasú, ni bilo gra0 ãaka nikjer; za-
frfotala je nekje na oglu bela srajca, potem pa je bilo vse
temnó & Milena je trepetala in njen obraz je bil ãisto
brez krví & Vzbudila sta vratarja ter se odpravila 0 e po-
noãi z gradú.
212
KNJIGA ZA LAHKOMISELNE LJUDI
BESeDA
Tista noã je bila lepa kakor nobena dotlej. Po polnoãi
je oÏivelo vse naokrog. Îivelo je drevje; kdor je poslu0 al
njegovo 0 umenje in je videl listje, zvijajoãe se in drgeta- [ Pobierz caÅ‚ość w formacie PDF ]